Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner (ÖVP) je ponovno izrazila pripravljenost, da preuči morebitno napotitev avstrijske vojske (Bundesheera) v Ukrajino, ko se bo vojna končala. Poudarila je, da bo o tem odločala, ko bosta določena misija in vodstvo, kar bo podlaga za presojo avstrijskega sodelovanja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Sirija bo z novim letom 2026 uvedla novo valuto, s katero bo zmanjšala število ničel na bankovcih, s ciljem stabilizacije gospodarstva, ki ga je prizadela vojna. Guverner centralne banke, Abdulkader Husrieh, je objavil podrobnosti o izvajanju nove valute. Ta poteza je del širših gospodarskih reform po padcu dolgoletne diktature Bašarja al-Assada.

Donald Trump je v Beli hiši vodil sestanek o vojni v Gazi in povojnih načrtih za palestinsko ozemlje, na katerem sta sodelovala tudi Tony Blair in Jared Kushner. Srečanje je potrdil predstavnik Bele hiše.

Ilana Gritzewsky, nekdanja talka Hamasa in partnerka Matana Zangaukerja, je na Varnostnem svetu ZN pripovedovala o grozotah, ki jih je doživela med 55-dnevnim ujetništvom v Gazi. Povedala je, da je bila pretepena, spolno zlorabljena in neprestano nadzorovana, izgubila je 12 kilogramov. Pozvala je ZN, naj ukrepajo za izpustitev njenega partnerja Matana in ostalih 50 talcev, ki so še vedno v Gazi. Poudarila je, da večina Izraelcev želi končati vojno v Gazi in obtožila svet dvojnih meril.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila triurni pogovor o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju sporočil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev fronte in dolgoročna varnostna jamstva. Zelenski je poudaril, da je prejel potrditev močnih varnostnih jamstev za obdobje 15 let ter obljubo o obsežnem gospodarskem paketu za povojno obnovo države, ki bi ga moral podpreti tudi ameriški kongres. Kljub optimizmu voditeljev ostajata status Donbasa in vprašanje umika ruskih sil ključni točki razhajanj. Medtem ko Kijev vztraja pri trajni varnosti, je Kremelj prek tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova sporočil, da so pogajanja blizu konca, vendar ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil z zasedenih območij. Trump je Zelenskemu obljubil zaščito, ki bi bila primerljiva z najvišjimi standardi zavezništva, hkrati pa je ruskega predsednika Putina obvestil o dogajanju, kar kaže na intenzivno diplomacijo med Washingtonom, Kijevom in Moskvo.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da polnopravno članstvo Ukrajine v Evropski uniji predstavlja najpomembnejše dolgoročno varnostno jamstvo za to državo. Po pogovorih z evropskimi voditelji je izpostavila, da proces vključevanja ni le politični in gospodarski cilj, temveč ključen element prihodnje stabilnosti in obnove države po vojni. Njene izjave odražajo vse večje soglasje znotraj evropskih institucij glede nujnosti tesnejšega povezovanja s Kijevom v luči trajnih geopolitičnih groženj. Von der Leynova je na družbenem omrežju X pojasnila, da so razprave z voditelji držav članic vključevali vprašanja nadaljnje vojaške in finančne pomoči ter načrte za povojno rekonstrukcijo. Po njenem prepričanju bo prav integracija v evropske strukture preprečila prihodnje agresije in Ukrajini omogočila razvoj v okviru zahodnih demokratičnih standardov. Evropska komisija tako ostaja trdno na stališču, da je pot v Bruselj edina prava pot za zagotavljanje miru na vzhodnih mejah povezave.

V Siriji se je v soboto uradno začelo razširjanje novih bankovcev nacionalne valute, s čimer si nove oblasti pod vodstvom predsednika Ahmada al Šare prizadevajo stabilizirati opustošeno gospodarstvo. Postopek zamenjave starega sirskega funta sledi dekretu predsednika al Šare, ki predvideva postopen umik starih bankovcev iz obtoka. Ta monetarna reforma je neposreden odziv na dolgoletno gospodarsko krizo in visoko inflacijo, ki sta sledili padcu režima Bašarja al Asada pred letom dni. Nova valuta vključuje nominalno zmanjšanje vrednosti, kar pomeni odstranitev dveh ničel z bankovcev, s čimer želi centralna banka poenostaviti transakcije in povrniti zaupanje v domači plačilni sistem. Guverner centralne banke Abdulkader Husrieh je poudaril, da so priprave na ta korak potekale več mesecev. Uvedba novega denarja sovpada z obletnico političnih sprememb v državi, kjer se nova vlada še vedno spopada z notranjimi napetostmi in krhko stabilnostjo, medtem ko poskuša integrirati različne manjšine v nov družbeni red.

Predsednik Trump je vodil srečanje v Beli hiši o načrtih za Gazo po koncu konflikta. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je poudaril odgovornost Hamasa in izrazil pričakovanje ZDA, da bodo razrešile situacijo do konca leta. Izraelski tanki so prodrli na novo območje na obrobju Gaze in uničevali hiše, zaradi česar so prebivalci bežali.

V javnost je pricurljal načrt ameriške vlade, ki predvideva, da bi ZDA po koncu vojne deset let upravljale območje Gaze. Cilj je območje preoblikovati v tehnološko in turistično središče, kar pa bi zahtevalo preselitev celotnega palestinskega prebivalstva. Po poročanju Washington Posta naj bi bil načrt krožil znotraj administracije bivšega predsednika Trumpa.

Po poročilih naj bi Trumpova administracija pripravljala načrt za povojno Gazo, ki vključuje ameriško upravo nad območjem za deset let. Načrt predvideva začasno preselitev prebivalstva Gaze in preoblikovanje območja v turistično središče in proizvodni center. Palestincem naj bi ponudili finančne spodbude za odhod.

Donald Trump bo danes v Beli hiši predsedoval "velikemu sestanku" o načrtih za Gazo po koncu vojne, je sporočil njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. Poudaril je, da razvijajo zelo celovit načrt za »dan po« konfliktu na uničenem palestinskem območju.

Združene države Amerike so ukinile izdajanje viz za skoraj vse osebe s palestinskim potnim listom, poroča New York Times. Omejitve so strožje od tistih, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa predhodno napovedala za obiskovalce iz Gaze. Palestinci ne bodo mogli potovati v ZDA zaradi zdravljenja, študija ali zaposlitve.